Najtežja življenjska lekcija
Sprememba se ne zgodi v glavi
Rada bi s tabo podelila svojo izkušnjo. Dolgo let nazaj sem imela eno samcato željo – biti srečna. Želela sem si mirnega spanja, brez nepotrebnih skrbi, občutek, da lahko zaupam in ne bom več razočarana, ponižana, obupana. Vse bi dala, da bi lahko spremenila stanje v katerem sem bila ujeta, kot pajek, ki se je ujel v mrežo in ne more nikamor. Globoko v meni je tlela želja po tem, da bi lahko verjela vase in v svoje sposobnosti in imela občutek, da sem srečna. Čeprav svoje sreče nikakor nisem znala opredelit, definirat. Moje misli so nenehno plavale v neprijetnih in razburkanih čustvih in mi niso dale miru. Bolj sem se jih želela otresti, se jih znebiti, bolj so postajale in ostajale del mojega vsakdanjega življenja.
Negativne občutke ujetosti, ki sem jih občutila je spremljalo še moje nezadovoljstvo, negodovanje in pritoževanje nad dano situacijo. Pripomogla je še negotovost vase in dvom v svoje sposobnosti, da zmorem korak dalje. V tem obdobju so bile moja edina uteha knjige o samopomoči, osebni rasti in duhovnem pogledu na življenje. Knjige so postale moje prijateljice in rešilna bilka. Med branjem sem čutila njihovo moč, energijo, da zmorem, da je možno, da lahko. Prebrane misli so bile kot najboljša hrana. Med branjem sem dobila navdih, ideje, inspiracije, a takoj, ko sem knjigo odložila se je zgubil tudi navdih, inspiracija in izginila je tudi hrana – energija za prepotrebno spremembo.
Kaj počnem narobe, sem se spraševala. A se samo meni to dogaja? Kaj je z mano narobe? Kako naj rešim in izboljšam svoje počutje, čustva, razmišljanje? Odgovorov ni in ni bilo, dokler nisem prišla do globljega spoznanja. Sprememba se ne zgodi v glavi – samo z razumevanjem, temveč v telesu – s konkretno uporabo določenega znanja.
Sprememba je sledila, ko sem naučeno spravila v vsakdanje življenje in začela živeti, delovati, razmišljati drugače, sprememba se je zgodila takrat, ko sem spremenila svoje vsakodnevne navade. To se je dogajalo, ko sem začela študirati astrologijo in astrohealing in sem vsak dan izvajala energijske vaje, tapkala po metodi AMT, uporabljala vibracijske esence, afirmacije, meditacije, ki so postopoma spreminjale moje telo, dušo in duha. Delo na sebi je namreč delo in ne samo razmišljanje in premlevanje o njem.
Največji premik se je zgodil, ko sem začela zdraviti svojo srčno čakro. Zame je še posebej pomembna, saj se v moji astrološki karti, vrh prve hiše nahaja v znamenju Raka, ki je simbol srčne čakre. V astrologiji pa je Luna tista, ki opisuje naše čustveno doživljanje, ljubezen, družinske odnose, odnos do mame, sposobnost sprejemanja in dajanja, potrebo po nežnosti, negovanju in je ključna za vzpostavljanje odnosov. Kaj lahko stori topel in spontan objem, ki je osnovni arhetip znamenja Raka, Lune, srčne čakre, kaj zmore ljubezen in sprejemanje sebe takšnega kot si, z vsem kar čutiš, doživljaš, razmišljaš, pa naj to označiš s prijetnim ali neprijetnim pridevnikom.
Sprejeti sebe točno takega kot si, z vsem kar te obkroža, je najtežja življenjska lekcija, ki se dogaja večini od nas. Najtežja in najpomembnejša. Ko sprejmeš sebe, sprejmeš vse okrog sebe, ne etiketiraš več, ne predalčkaš, ne sodiš…niti sebe niti drugih. Postaneš srce, ki ljubi, ker veš, da je v vsakem od nas svetloba, sonce, toplota, ki se zaradi različnih življenjskih izkušenj včasih ne zmore izraziti v resnici takšna kot je. A resnica je vedno lepa.
Marjanca Vergan, ISAR C.A.P.
